Uvod: Kazalniki, ki na ravni izbranih geografskih enot prikazujejo socialno-ekonomsko blagostanje oziroma primanjkljaj prebivalstva, so danes temeljno orodje za preučevanje in razumevanje neenakosti v zdravju. V prispevku predstavljamo SI-EDI, novo razvit kazalnik primanjkljaja na ravni slovenskih občin. SI-EDI je slovenska različica evropskega kazalnika primanjkljaja (European Deprivation Index – EDI), ki ga v javnozdravstvenih raziskavah že uspešno uporabljajo v Franciji, Španiji, Italiji, Angliji in na Portugalskem. Namen raziskave je tudi preveriti veljavnost SI-EDI in ga tako kot ustrezno orodje ponuditi raziskovalcem in odločevalcem. Metode: Za izdelavo SI-EDI smo uporabili podatke za leto 2011 iz dveh virov: (1) podatke slovenske različice Ankete o življenjskih pogojih, ki jo na zahtevo Eurostata na reprezentativnem vzorcu posameznikov letno izvaja nacionalni statistični urad, in (2) podatke iz popisa prebivalstva. Izračun temelji na konceptu relativnega primanjkljaja, ki ga je prvi opisal Townsend, danes pa se v nekoliko prilagojeni obliki uporablja tudi v izračunu kazalnikov primanjkljaja na ravni Evropske unije. V konceptu relativnega primanjkljaja so pomanjkanju podvrženi posamezniki, ki jim ni omogočeno zadovoljevanje različnih vrst potreb, ne samo materialnih. SI-EDI za 210 slovenskih občin smo izračunali po enaki metodi, kot se uporablja za EDI. Njegovo veljavnost smo preizkušali s primerjavo z dvema obstoječima kazalnikoma, ki sta se v slovenskem prostoru v zadnjem obdobju uporabljala v raziskavah in prikazih socialno-ekonomske neenakosti v zdravju po občinah: koeficientom razvitosti občin, ki ga uporablja NIJZ, ter kazalnikom primanjkljaja, ki ga je v dosedanjih analizah bremena raka uporabljala naša raziskovalna skupina. Rezultati: Med štirimi temeljnimi življenjskimi potrebami (dostopnost počitnic, zmožnost ogrevati bivališče, osebnega računalnika in avtomobila), ki so se v raziskavi izkazale za povezane z objektivno ali subjektivno revščino, vsaj ene izmed njih ni zadovoljilo 36 % odraslih. Ti so bili opredeljeni kot prikrajšani na individualni ravni. Njihove lastnosti so bile prenesene na populacijsko raven v agregirani obliki, tako da smo za izračun SI-EDI uporabili 10 ustreznih popisnih spremenljivk. Na zemljevidu SI-EDI po občinah je jasno viden trend večanja socialno-ekonomskega primanjkljaja od zahoda proti vzhodu države. Največje vrednosti SI-EDI imajo področja na skrajnem severovzhodu in jugovzhodu države. Povezava SI-EDI z dvema obstoječima kazalnikoma primanjkljaja je bila statistično značilna. Zaključki: Nov kazalnik primanjkljaja SI-EDI je zasnovan na mednarodno priznanem znanstvenem konceptu, lahko se replicira v času in prostoru, ter kar je najpomembnejše, odraža socialno-ekonomske in kulturne posebnosti populacije. Prepričani smo, da lahko služi kot ustrezno orodje pri razumevanju socialno-ekonomskih razlik v zdravju, zagotovo pa je lahko uporaben tudi drugod, ne samo na javnozdravstvenem področju.